-
1 strength
* * *[strenm]nounmoč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost; military številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebinaat full strength — polnoštevilno, vsibelow strength, under strength military pod običajnim številčnim stanjemon the strength military na seznamu(up)on the strength of — na temelju, na osnovi česathe strength of a horse figuratively konjska (silna) močstrength of purpose — moč volje, odločnost, vztrajnostfeat of strength — dejanje, ki ga more napraviti le velika moč -
2 crowd
1. noun1) (a number of persons or things gathered together: A crowd of people gathered in the street.) množica2) (a group of friends, usually known to one another: John's friends are a nice crowd.) družba2. verb1) (to gather in a large group: They crowded round the injured motorcyclist.) gnesti se2) (to fill too full by coming together in: Sightseers crowded the building.) do kraja napolniti•- crowded* * *I [kraud]nounmnožica, gneča; drhal, tolpa; colloquially klika; velika množina; colloquially družbaII [kraud]1.transitive verbstiskati se; nakopičiti se; gnesti, prerivati se; mrgoleti; hiteti;2.transitive verb( with) napolniti, natlačiti; prenapolnitito crowd my misfortune... — da bo moja smola še večja... -
3 repair
[ri'peə] 1. verb1) (to mend; to make (something) that is damaged or has broken down work again; to restore to good condition: to repair a broken lock / torn jacket.) popraviti2) (to put right or make up for: Nothing can repair the harm done by your foolish remarks.) popraviti2. noun1) ((often in plural) the act of repairing something damaged or broken down: I put my car into the garage for repairs; The bridge is under repair.) popravilo2) (a condition or state: The road is in bad repair; The house is in a good state of repair.) stanje•- reparable
- reparation
- repairman* * *I [ripʌ/ə]1.nounzelo obiskovan kraj, priljubljeno bivališče (bivanje); archaic pogosten obisk; archaic zavetje, pribežališčea place of great (little) repair — mnogo (malo) obiskovan kraj;2.intransitive verboditi, odhajati (v velikem številu, često, iz navade); iti, kreniti (to kam); vrniti se; zateči se k; obračati se (to s.o. for na koga za kaj)II [ripʌ/ə]nounpopravilo, popravljanje, reparatura, vzpostavitev v pravilno stanje, vzdrževanje v dobrem stanju; okrepitev, oddih, okrevanjerepairs plural popravila, stroški za popraviloout of repair — (tudi figuratively) pokvarjen, v slabem stanjuunder repair, in repair — v popraviluhis health needs repair — on je potreben oddiha, okrepitveto make repairs — popraviti, zakrpatiIII [ripʌ/ə]transitive verbpopraviti, reparirati, zakrpati; obnoviti, izboljšati; nadomestiti (škodo, izgubo itd.); ozdravitito repair s.o.'s health — zdravje komu izboljšati, ozdraviti koga
См. также в других словарях:
vrvéti — ím nedov. (ẹ í) nav. 3. os. 1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrgoléti — ím nedov. (ẹ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se, letati v velikem številu in ne v isti smeri: v zraku so mrgoleli komarji; po mravljišču mrgolijo mravlje; ribe so mrgolele okrog hrane / ekspr. množica na trgu je živahno mrgolela 2. ekspr., s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naletéti — ím dov., nalêtel (ẹ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rojíti — ím stil. rójim nedov. (ȋ í, ọ) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréti — vrèm nedov. (ẹ ȅ) 1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine: juha, voda vre; močno, počasi vreti; brezoseb. v kotlu vre / krompir, meso vre voda, v kateri se kuha krompir, meso / preh. sok… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaredíti — ím dov., tudi zarédi; zarédil; zarejèn (ȋ í) narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarediti v jezeru ribe; pren., ekspr. prepiri so med njimi zaredili sovraštvo zaredíti se začeti živeti kje zlasti v velikem številu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaréjati — am nedov. (ẹ) delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarejati rake v reki zaréjati se začenjati živeti kje zlasti v velikem številu: v umazanih prostorih se zareja mrčes … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílo — a s (í) 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múha — e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabíti — bíjem dov., nabìl (í ȋ) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
